[ Pobierz całość w formacie PDF ]
mo�kov, da bi izpolnil svoje �elje. Mana je imela odslej
mir in Hajdinger je bil zadovoljen z njo.
* * *
Po Vranjem Brdu je vodil Viljem Kornelijo in gledala sta
na zelene hribe okrog in na 0 iroko polje pod gradom in
dobro se je zdelo deklici, da jo mladi spremljevalec na-
zivlje svojo staro znanko. Govorila sta o minulih �asih,
99
VELIKI GROF BESeDA
o sedanjem �ivljenju, o tem in onem, in kar sta govori-
la, se jima je zdelo zanimivo. To�ilo se je Korneliji po
o�etu; a na vpra0 anje, kako ji ugaja v gradu, je Viljem
dobil tako prijazen odgovor, da je takoj pristavil, naj
ostane dlje �asa tu.
��emu vam neki bom!� je odvrnila deklica, in vro�i-
na, ki ji je ob0 la lica, jo je pou�ila, kako nepremi0 ljeno je
odgovorila. Hitro je navedla govor na nevarne �ase, na
vojsko s cesarjem, na nemirne sosede in opozorila mla-
deni�a na konjika, ki je hitro jezdil po pra0 ni cesti gor.
�Kaj ho�e Celjan pri nas!� je vzkliknil Viljem, ko se je
obrnil jezdec proti gradu. �uvajev rog se oglasi, in de�ek
pride pravit, da �eli tuj konjik govoriti z gra0 �inskim go-
spodom.
�Vitovec za�enja ples,� je dejal stari gospod Viljemu,
ko sta hitela na dvori0 �e. Most je zro�ljal �ez rov, in tu-
jec je nataknil bel list na svoj me�, podal ga Viguleju in
naglo odjezdil. Viljem pa je bral pisanje: �Vedi ti, Vigulej
z Vranjega Brda, vazal Janeza Ungnada, da postanem
jaz, Jan Vitovec Grebenski, v imenu kneza in grofa celj-
skega �ez tri dni tebi in tvojim ljudem sovra�nik, ker ste
siloma ugrabili h�er celjskega me0 �ana. Pa naj se poro-
di iz tega sovra0 tva, karkoli ho�e, rop, po�ig ali umor, s
tem pismom smo zadostili svoji dol�nosti.�
�Ha, hinavci!� je kri�al gra0 �ak in preklinjal Celjane.
�Naj le pride Vitovec, porvali mu bomo zobe, kakor jih
100
VELIKI GROF BESeDA
bo svetli cesar njegovemu gospodu.� Takoj je odpravil
to�aja do Murnove kr�me, naj po0 lje 0 tiri hlapce in �i-
ve�a, kolikor more utrpeti. Viljem je pregledoval zid in
rov, pripravljal strelivo, nastavljal velike samostrele po
zidovju, ukazal nanositi k linam kamenja in posekati
drevje in grmovje okrog gradu.
Cahej, ki so ga bili poslali v Celje, se je vrnil zve�er
domov in poro�al, kaj vse se godi ondi. �Z grofovo voj-
sko vred,� je pravil, �je od0 lo poslanstvo do cesarja, da
se prito�i zaradi najinega hudodelstva.�
Viljem je bil ves zelen in Vigulej ves rde� od jeze.
�In med poslanci,� je nadaljeval Cahej, �je na0 magis-
ter Petacij. Njegovo stanovanje je prazno, kajti Polona je
od0 la na kmete k sorodnikom.�
�Br�, br�, gospod Viljem,� je vzkliknila Kornelija,
�preskrbite mi vodnika. Jaz pojdem za svojim o�etom in
jutri ga dohitim. Ker ste �e toliko storili zame, storite mi
0 e to. Jaz in moj o�e vam bova vedela vedno hvalo.�
Viljem ni vedel, kaj in kako bi; le to mu je hodilo po
glavi, kaj bo baron Ungnad mislil, ko ga bo to�ilo celj-
sko poslanstvo. Caheju pa je naravna veselost ohranila
mirno sodbo in hladno kri.
�Gospodi�na Kornelija,� je dejal, �prav govori. Za po-
slanci je treba iti, da se pravica spri�a in podre grofov
naklep.�
101
VELIKI GROF BESeDA
�Jaz ne zapustim nikakor svojega o�eta,� je rekel Vi-
ljem; �in �e bo0 pri�al ti, Cahej, meni0 , da ti bodo verje-
li?�
�Bog me varuj tak0 nega napuha! Toda saj pravim: go-
spodi�na sama bo za pri�o. In ti se brani0 , da bi jo
spremljal, Viljem?� je vpra0 al Cahej in ga pogledal po
strani.
Ta pa je malo zardel in ostal pri svoji besedi. Cahej je
bil izbran za spremljevalca. Da je bil Korneliji bolj po
godu od Viljema, si ne upamo trditi. Prikrila vsaj ni ne-
mira ob tem, da bo potovala sama z mo0 kim, in s Cahe-
jem. Viljem, ki so se mu pomisleki zdeli upravi�eni, je
nagovarjal Radegundo, naj gre z onima; a ta se je izgo-
varjala s starostjo, da ne more ve� prena0 ati te�av dol-
gega popotovanja.
�Ovbe no,� je dejal to�aj Jo0 t, pri0 ed0 i zraven. �Kla-
ra naj gre z njima. Domov k star0 em je zdaj ne moremo
dati, ker bodo v kratkem Celjane gostili, in v gradu je
bomo kaj lahko pogre0 ali. Vitovca taka stvar ne more
braniti, jedla in pila bi pa kakor kak hrust.�
Pogumno dekle je bilo takoj pri volji, da si ogleda
malo sveta. Toda popotovanje je bilo v tistih �asih drz-
no in nevarno po�etje; in pri ve�erji se je mnogo po-
udarjalo, kod in kako bi 0 li na pot. Dvema �enskama se
je zdel en sam mo� nekam slabo zavetje. A stric Jo0 t, ki
so mu pametne misli dohajale v primeri s pou�ito pi-
102
VELIKI GROF BESeDA
ja�o, je nasvetoval, naj potuje Klara v mo0 ki obleki kot
Kornelijin pa�. �Obraza je takega,� je dejal, �kakor je bil
njen stric v mladosti: 0 irokega, toda brhkega; rok je pa
tudi tako �vrstih kakor kdor si bodi mo0 ki. No, pa saj vi,
Cahej, to veste, ki ste predv�era0 njim leteli iz kuhinje.�
�Jaz sem letel, ker je bila ve�erja na mizi, prijatelj
Jo0 t,� ga je zavrnil Cahej. To�ajev nasvet pa je obveljal.
Klara si je odstrigla kite in v prilo�nem �ametastem ob-
la�ilu, v kapi s peresom, pomaknjeni na uho, in s krat-
kim me�em na strani, je neizre�eno ugajala Caheju, ki jo
je ogledoval od vseh strani.
Jokaje se je poslavljala Kornelija od gostoljubnega go-
spoda Viguleja, kajti v svesti si je bila, koliko neprilike in
morebiti tudi 0 kode in nesre�e mu je nakopala.
Viljem je spremljal popotnike in pou�eval Caheja,
kako se ima vesti med potom, kako ima govoriti in se
nositi pred Ungnadom in naj se posebno varuje vina in
dru0 �ine. Potem pa je segel Korneliji v roko in jo vpra0 al,
�e se ga bo kaj spominjala v dalji. Deklico pa je silil jok
in vzdihnila je, kaj bo, �e on v boju pade.
�Ako se to zgodi, mi bo dolg�as v nebesih toliko �asa,
da pridete vi za menoj,� je dejal in se sku0 al smejati. Tu
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
W trosce o komfort korzystania z naszego serwisu chcemy dostarczać Ci coraz lepsze usługi. By móc to robić prosimy, abyś wyraził zgodę na dopasowanie treści marketingowych do Twoich zachowań w serwisie. Zgoda ta pozwoli nam częściowo finansować rozwój świadczonych usług.
Pamiętaj, że dbamy o Twoją prywatność. Nie zwiększamy zakresu naszych uprawnień bez Twojej zgody. Zadbamy również o bezpieczeństwo Twoich danych. Wyrażoną zgodę możesz cofnąć w każdej chwili.