[ Pobierz całość w formacie PDF ]
moãkov, da bi izpolnil svoje Ïelje. Mana je imela odslej
mir in Hajdinger je bil zadovoljen z njo.
* * *
Po Vranjem Brdu je vodil Viljem Kornelijo in gledala sta
na zelene hribe okrog in na 0 iroko polje pod gradom in
dobro se je zdelo deklici, da jo mladi spremljevalec na-
zivlje svojo staro znanko. Govorila sta o minulih ãasih,
99
VELIKI GROF BESeDA
o sedanjem Ïivljenju, o tem in onem, in kar sta govori-
la, se jima je zdelo zanimivo. ToÏilo se je Korneliji po
oãetu; a na vpra0 anje, kako ji ugaja v gradu, je Viljem
dobil tako prijazen odgovor, da je takoj pristavil, naj
ostane dlje ãasa tu.
»âemu vam neki bom!« je odvrnila deklica, in vroãi-
na, ki ji je ob0 la lica, jo je pouãila, kako nepremi0 ljeno je
odgovorila. Hitro je navedla govor na nevarne ãase, na
vojsko s cesarjem, na nemirne sosede in opozorila mla-
deniãa na konjika, ki je hitro jezdil po pra0 ni cesti gor.
»Kaj hoãe Celjan pri nas!« je vzkliknil Viljem, ko se je
obrnil jezdec proti gradu. âuvajev rog se oglasi, in deãek
pride pravit, da Ïeli tuj konjik govoriti z gra0 ãinskim go-
spodom.
»Vitovec zaãenja ples,« je dejal stari gospod Viljemu,
ko sta hitela na dvori0 ãe. Most je zroÏljal ãez rov, in tu-
jec je nataknil bel list na svoj meã, podal ga Viguleju in
naglo odjezdil. Viljem pa je bral pisanje: »Vedi ti, Vigulej
z Vranjega Brda, vazal Janeza Ungnada, da postanem
jaz, Jan Vitovec Grebenski, v imenu kneza in grofa celj-
skega ãez tri dni tebi in tvojim ljudem sovraÏnik, ker ste
siloma ugrabili hãer celjskega me0 ãana. Pa naj se poro-
di iz tega sovra0 tva, karkoli hoãe, rop, poÏig ali umor, s
tem pismom smo zadostili svoji dolÏnosti.«
»Ha, hinavci!« je kriãal gra0 ãak in preklinjal Celjane.
»Naj le pride Vitovec, porvali mu bomo zobe, kakor jih
100
VELIKI GROF BESeDA
bo svetli cesar njegovemu gospodu.« Takoj je odpravil
toãaja do Murnove krãme, naj po0 lje 0 tiri hlapce in Ïi-
veÏa, kolikor more utrpeti. Viljem je pregledoval zid in
rov, pripravljal strelivo, nastavljal velike samostrele po
zidovju, ukazal nanositi k linam kamenja in posekati
drevje in grmovje okrog gradu.
Cahej, ki so ga bili poslali v Celje, se je vrnil zveãer
domov in poroãal, kaj vse se godi ondi. »Z grofovo voj-
sko vred,« je pravil, »je od0 lo poslanstvo do cesarja, da
se pritoÏi zaradi najinega hudodelstva.«
Viljem je bil ves zelen in Vigulej ves rdeã od jeze.
»In med poslanci,« je nadaljeval Cahej, »je na0 magis-
ter Petacij. Njegovo stanovanje je prazno, kajti Polona je
od0 la na kmete k sorodnikom.«
»BrÏ, brÏ, gospod Viljem,« je vzkliknila Kornelija,
»preskrbite mi vodnika. Jaz pojdem za svojim oãetom in
jutri ga dohitim. Ker ste Ïe toliko storili zame, storite mi
0 e to. Jaz in moj oãe vam bova vedela vedno hvalo.«
Viljem ni vedel, kaj in kako bi; le to mu je hodilo po
glavi, kaj bo baron Ungnad mislil, ko ga bo toÏilo celj-
sko poslanstvo. Caheju pa je naravna veselost ohranila
mirno sodbo in hladno kri.
»Gospodiãna Kornelija,« je dejal, »prav govori. Za po-
slanci je treba iti, da se pravica spriãa in podre grofov
naklep.«
101
VELIKI GROF BESeDA
»Jaz ne zapustim nikakor svojega oãeta,« je rekel Vi-
ljem; »in ãe bo0 priãal ti, Cahej, meni0 , da ti bodo verje-
li?«
»Bog me varuj tak0 nega napuha! Toda saj pravim: go-
spodiãna sama bo za prião. In ti se brani0 , da bi jo
spremljal, Viljem?« je vpra0 al Cahej in ga pogledal po
strani.
Ta pa je malo zardel in ostal pri svoji besedi. Cahej je
bil izbran za spremljevalca. Da je bil Korneliji bolj po
godu od Viljema, si ne upamo trditi. Prikrila vsaj ni ne-
mira ob tem, da bo potovala sama z mo0 kim, in s Cahe-
jem. Viljem, ki so se mu pomisleki zdeli upraviãeni, je
nagovarjal Radegundo, naj gre z onima; a ta se je izgo-
varjala s starostjo, da ne more veã prena0 ati teÏav dol-
gega popotovanja.
»Ovbe no,« je dejal toãaj Jo0 t, pri0 ed0 i zraven. »Kla-
ra naj gre z njima. Domov k star0 em je zdaj ne moremo
dati, ker bodo v kratkem Celjane gostili, in v gradu je
bomo kaj lahko pogre0 ali. Vitovca taka stvar ne more
braniti, jedla in pila bi pa kakor kak hrust.«
Pogumno dekle je bilo takoj pri volji, da si ogleda
malo sveta. Toda popotovanje je bilo v tistih ãasih drz-
no in nevarno poãetje; in pri veãerji se je mnogo po-
udarjalo, kod in kako bi 0 li na pot. Dvema Ïenskama se
je zdel en sam moÏ nekam slabo zavetje. A stric Jo0 t, ki
so mu pametne misli dohajale v primeri s pouÏito pi-
102
VELIKI GROF BESeDA
jaão, je nasvetoval, naj potuje Klara v mo0 ki obleki kot
Kornelijin paÏ. »Obraza je takega,« je dejal, »kakor je bil
njen stric v mladosti: 0 irokega, toda brhkega; rok je pa
tudi tako ãvrstih kakor kdor si bodi mo0 ki. No, pa saj vi,
Cahej, to veste, ki ste predvãera0 njim leteli iz kuhinje.«
»Jaz sem letel, ker je bila veãerja na mizi, prijatelj
Jo0 t,« ga je zavrnil Cahej. Toãajev nasvet pa je obveljal.
Klara si je odstrigla kite in v priloÏnem Ïametastem ob-
laãilu, v kapi s peresom, pomaknjeni na uho, in s krat-
kim meãem na strani, je neizreãeno ugajala Caheju, ki jo
je ogledoval od vseh strani.
Jokaje se je poslavljala Kornelija od gostoljubnega go-
spoda Viguleja, kajti v svesti si je bila, koliko neprilike in
morebiti tudi 0 kode in nesreãe mu je nakopala.
Viljem je spremljal popotnike in pouãeval Caheja,
kako se ima vesti med potom, kako ima govoriti in se
nositi pred Ungnadom in naj se posebno varuje vina in
dru0 ãine. Potem pa je segel Korneliji v roko in jo vpra0 al,
ãe se ga bo kaj spominjala v dalji. Deklico pa je silil jok
in vzdihnila je, kaj bo, ãe on v boju pade.
»Ako se to zgodi, mi bo dolgãas v nebesih toliko ãasa,
da pridete vi za menoj,« je dejal in se sku0 al smejati. Tu
[ Pobierz całość w formacie PDF ]